Bolniške po novem: kaj vse se je spremenilo

Po novem zakonu, ki je že stopil v veljavo, zdravnik ob odprtju bolniške pacentu določi tudi režim gibanja ter z njim pisno seznani tako pacienta kot njegovega delodajalca. Kako to poteka v praksi?

Po novem pisna seznanitev

Že doslej so morali zdravniki določiti režim gibanja, po novem pa morajo s tem pisno seznaniti pacienta in delodajalca, predpisuje zakon o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva.

Zdravnik, piše v zakonu, "določi trajanje in razlog začasne zadržanosti od dela ter navodila o ravnanju zavarovanca med njenim trajanjem (npr. režim gibanja, strogo ležanje, počitek, sprehodi)" ter "z navodili o ravnanju zavarovanca /.../ pisno seznani delodajalca in zavarovanca". Odločba, ki jo prejme delodajalec, ne sme vsebovati podatkov o zdravstvenem stanju zavarovanca.

Digitalni sistemi še nepovezani

Obveščanje o režimu gibanja naj bi samodejno potekalo prek elektronskega sistema. Kot so pojasnili na ministrstvu za digitalno preobrazbo (MDP), "bo elektronska rešitev integrirana v obstoječe sisteme izvajalcev zdravstvenih dejavnosti in portala SPOT".

Prek portala SPOT namreč delodajalci dostopajo do elektronskih bolniških listov (eBOL). Tehnična rešitev bo omogočila avtomatično pošiljanje obvestila delodajalcu.

Pacient pa bo o režimu gibanja obveščen prek digitalnega sistema, ki ga že zdaj uporabljajo v zdravstvu, centralnega registra podatkov o pacientih (CRPP). Del tega sistema je tudi portal zVEM.

V CRPP je praviloma zabeležen e-naslov pacienta. Ko bo zdravnik v sistem vpisal režim gibanja, bo pacient prejel e-pošto s temi podatki. "Če zavarovanec e-naslova v zbirki CRPP nima, pa mora navodila od izbranega osebnega zdravnika pridobiti sam, na primer z izpisom iz zdravstvene kartoteke," so pojasnili na Zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS).

Na ZZZS pričakujejo, da bo rešitev vzpostavljena do poletja, a pred tem se morajo z zdravniki uskladiti o tem, katere režime gibanja bo zdravnik za svojega pacienta sploh lahko določil.

"Storitev na SPOTu razvijamo po navodilih ZZZS. Vendar pa je ključno poudariti, da brez sprejetih pravil postopka gradnja same IT-rešitve še ni mogoča," so pritrdili na MDP.

Usklajevanja o režimih gibanja

Koliko "režimov" bolniške bo obstajalo in kateri? O tem se ZZZS usklajuje z razširjenimi strokovnimi kolegiji (RSK) za družinsko medicino in za pediatrijo, a soglasja še ni.

Pogovori so zastali, ker so, tako ZZZS, predstavniki zdravnikov v RSK "ponovno odprli sistemska vprašanja, ki terjajo zakonodajne spremembe". Zdravniki si želijo zmanjšanja administrativnih obremenitev tako, da bi se kratki bolniški staleži podeljevali brez bolniških listov. Temu sicer ostro nasprotujejo delodajalci.

A to ni tema, o kateri naj bi se zdaj usklajevali. Na ZZZS so še pred sestanki z RSK na podlagi "predhodnega sodelovanja s številnimi družinskimi zdravniki" pripravili predlog vsebine režimov gibanja in načine informacijske podpore.

Zdaj pričakujejo, da se bodo intenzivna usklajevanja "nadaljevala in čim prej dala rezultate". To bo "omogočilo ustrezno tehnično nadgradnjo, kar bi pripomoglo, da bi se omenjena zakonska naloga osebnih zdravnikov bistveno poenostavila," so še sporočili z ZZZS.

Zakon pravi, da morajo biti ta pravila pripravljena v treh mesecih od uveljavitve zakona, to je do konca marca. Do uvedbe elektronske rešitve pa veljajo navodila, ki jih je pripravil ZZZS oziroma posamezni zdravniki ali zdravstveni domovi.

Če zdravnik ne predpiše drugače, morate biti doma

Po pravilih ZZZS velja, da če zdravnik ne predpiše drugače, se mora zavarovanec med bolniško nahajati na naslovu svojega prebivališča. Tega lahko brez posebne odobritve zapusti zaradi opravljanja zdravstvenih storitev (mednje štejejo tako javne kot samoplačniške, na primer fizioterapija), nege ožjega družinskega člana, ki je ne izvaja na naslovu svojega prebivališča (na primer starš neguje otroka na domu drugega starša, pri katerem otrok sicer prebiva) in sobivanja, ki se izvaja v okviru hospitalnega ali zdraviliškega zdravljenja.

Če zdravnik določi, da odhod z naslova prebivališča ne vpliva negativno na zdravstveno stanje zavarovanca, pa lahko odobri gibanje v kraju prebivanja zavarovanca in/ali gibanje izven kraja prebivanja zavarovanca, so pravila strnili na ZZZS.

V kamniškem zdravstvenem domu so določili tri možne režime. Prvi je "počitek" (v času bolniškega staleža morate biti prisotni na domačem naslovu), drugi je "počitek s kratkimi sprehodi" (dovoljeni so kratki časovno omejeni sprehodi do 2-krat na dan v kraju bivanja; odsotnost z domačega naslova ne sme presegati ene ure), tretji pa "aktivni stalež" (za čimprejšnjo povrnitev delazmožnosti so dovoljeni sprehodi 1 do 2-krat na dan v kraju bivanja; v primeru odhoda iz kraja bivanja je potrebna vsakokratna predhodna odobritev zdravnika).

Za zdaj prek e-pošte

Ne glede na to, da režimi še niso sistemsko določeni, elektronski sistem obveščanja pa še ne deluje, ima delodajalec že zdaj pravico, da izve, kaj je za njegovega zaposlenega določil zdravnik.

V praksi to večinoma poteka prek e-pošte. Kot so nam pojasnili v ljubljanskem zdravstvenem domu, delodajalca obveščajo na podlagi utemeljenega pisnega zahtevka. "V takem primeru se delodajalcu posredujejo izključno navodila glede ravnanja v času bolniškega staleža, brez kakršnih koli zdravstvenih ali diagnostičnih podatkov," so poudarili in dodali, da takšna povpraševanja delodajalcev niso novost in so se pojavljala že pred spremembami zakonodaje.

Ker režimi sistemsko še niso določeni, jih zdravniki določajo individualno in evidentirajo v zdravstveni kartoteki.

"Če izbrani osebni zdravnik v zdravstveni dokumentaciji ne zapiše drugačnih navodil, se šteje, da mora biti pacient v času bolniškega staleža na naslovu svojega bivališča. Vsak bolj ohlapen režim (na primer gibanje v kraju ali izven njega) je vedno pisno opredeljen v kartoteki," so pojasnili v ZD Ljubljana.